Prira~nik za rabota vo

AutoCad 2000

 

Na~in na startuvawe na AutoCad 2000

AutoCad 2000 mo`e da se startuva na 2 na~ina i toa preku:

-Desktop (rabotnata povr{ina) i

-Start manu (po~etnoto meni)

 

Ovaa e ikonata na AutoCad-ot. Na Desktop-ot se nao|a vakva ikona so koja ni e ovozmo`eno pobrzo otpovikuvawe na programata. So ednostavno dvojno klikawe so desnoto kop~e na mouse-ot ovozmo`eno e direktno staruvawe na programata.  Na crte`ot e prika`ana pozicijata na Desktop-ot. Na nea mo`e da se vidi ikonata na AutoCad 2000.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vtoriot na~in na startuvawe na AutoCad-ot e preku po~etnotno meni (Start manu).

Start manu se nao|a na dolniot del od ekranot. Vo start manu-to se nao|a podpa|a~ko meni.

Programs  a tamu se nao|a folder manu-to AutoCad 2000. Povikuvaweto se pravi kako na slikata.

Po~eten prozor vo AutoCad 2000:

Na slikata  e prika`an prvi~niot ekran pri startuvawe na AutoCad. Ovaa e po~eten prozorec koj im pomaga na po~etnicite da se snajdat polesno. Ovaa opcija mo`e i da se isklu~i, so {to pri slednoto startuvawe na AutoCad nema da se pojavi istiov ekran.

Podetalniot opis na ovoj prozorec kako i zna~eweto e objasneto na crte`ot.

 

Na zgolemeniot crte` prika`ano e detalno funkcioniraweto na kop~iwata na Startup windows-ot. Sekoja od ovie opcii }e bide detalno objasneta vo naredniov tekst.

^etirite kop~iwa vo gorniot lev agol(otvori ve}e postoe~ki crte`; napravi nov crte`; magioni~ar; otvori go privremeniot fajl) koi se na crte`ov se osnovni kop~iwa na prozorecot za rabota.

Kop~eto Open a Drawind ni gi dava mo`nostite od Izbira~kata lista so kop~eto OK da otvorime ve}e napraven proekt. Za da bideme sigurni dali se raboti za toj proekt so “Mal pregleden prozorec” ni e ovozmo`eno da go vidime crte`ot vo smaleni razmeri.  So kop~eto Browse   ovozmo`eno ni e prebaruvawe na ve}e postoe~ki fajl od tvrdiot disk, perifernite uredi ili mre`ata.

 

Kop~eto      slu`i za sozdavawe na nov crte`, a dodeka Use a Wizard. Magioni~arot slu`i za sozdavawe na crte`i so definirani  parametri kako {to se:dol`inski edinici,agol (nasoka na agolot i negovo pozicionirawe) i dimenzii na crte`ot

Use a tamplate ni ovozmo`uva koristewe na ve}e definirani ramki osnovi ili oski koi samiot program ni gi dava na pomo{. Ovaa  opcija nema da se koristi, bidejki ramkite, osnovite i oskite ne se standardizirani za ovie regioni..

Pri podesuvawe na edinicite nie naj~esto }e upotrebuvame decimalnoto dimenzionira. Pa zatoa od selektira~koto meni “Select the unit of measurement” izbirame “Decimal” i go pritiskame kop~eto “Next”.

Vo prozorot na “Advenced Stup” vo podesuvaweto za Angle-Agol izbirame decimalni stepeni “Decimal Degrees” . Vo dolniot del od dialog prozorot se nao|a listat za izbirawe na preciznost-“Pecision:”. Za odreduvawe na preciznosta odreduvame broj na mesta desno od decimalnata zapirka (Pr. 0.0000) i na krajot  povtorno pritiskame na kop~eto “Next”.

Se otvora dijalog prozorot so “Angle Measure”, potrebno e da izbereme po~etna pozicija za merewe na agolot. Kako {to e prika`ano na slikata so selektirawe izbrana e isto~na pozicija za merewe na agolot. Strelkata svrtena kon istok ni dava , strelkata svrtena kon sever ni dava  itn. Pritiskame na “Next” i go dobivame dialog prozorot “Angle Direction”(Orientacija na nasoka na agolot).

Usvojuvame pozitivna nasoka na agolot da bide “Sounter-Clockwise”-sprotivno od nasoka na dvi`ewe na strelkata na ~asovnikot. Pritiskame povtorno “Next” i ja dobivame opcijata “Area”

“Area” –Ovozmo`uva podesuvawe na privremenite granici na crte`ot. Dolniot lev agol e kordinaten po~etok na tekovnata konstrukciska ramnina 0,0 .  Gorniot desen agol se zadava vo poliwata za popolnuvawe: “Width:” i”Length:”. Na slikata se gleda deka dol`inata na crte`ot iznesuva 297 AutoCAD edinici , a {irinata iznesuva 420. Zavr{uvaweto na podesuvaweto na noviot crte` se izveduva so pritiskawe na kop~eto “Finish”.

Snimawe na crte`-Save, Save As...

 

 

So opcijata za za~uvuvawe na crte` ni e ovozmo`eno snimawe na proektite koj vo momentot gi rabotime. So samoto zapo~nuvawe na crtaweto crte`ot ima ve}e definirano ime(Pr. Drawing1,Drawing 2 itn.) koj e ispi{ano na title bar-ot na desniot goren agol na osnovniot AutoCAD  prozorec. Za da go snimime crte`ot toa mo`eme da go storime na dva na~ina i toa : so pritiskawe na ikonata  koja se nao|a na standard toolbar-ot, preku pa|e~koto meni (file manu) ili preku komandnata linija so naredbara “save” ili “save as”. Koga za prv pat go snimame crte`ot procedurata za Save i Save Ass ni e ista, pa zatoa }e objasnime edna od niv no }e va`i i za dvete.

Na slikata e prika`ano kako mo`e da se snimi ve}e postoe~ki crte` pod drugo ime.

Na gorniot del na osnovniot ekranot se nao|aat pa|a~kite menija (File,Edit,View,Inser,Format itn.). So izbirawe na File }e ni se otvori paga~koto meni od koe izbirame “Save As..” so koe ni se ovozmo`uva snimawe na ve}e postoe~ki crte` pod drugo ime. Na ekranot }e ni se pojavi nov prozorec “Save Drawing As...” na koj treba da go definirame imeto na crte`ot.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Izgled na osnovniot prozorec na AutoCad 2000

 

Koga ja izbravme opcijata za startuvawe na nov proekt ili ja izbravme ve}e nacrtanata osnova so oskata, izgledot na ekranot  bi bil vakov:

Na slikata se gleda detalniot pogled na AutoCad 2000 i osnovnoto objasnuvawe za sekoj od objektite  vo nea. Za sekoj od objektite }e dademe podetalen opis:

-Natpisen bar (Title bar). Vo nego sekoga{ stoi imeto na programata i imeto na crte`ot vo zagrada, vo ovoj slu~aj (blanko) .

-Pa|a~ko meni (Pulldown menus). Vo ovaa pa|a~ko meni spa|aat podmenija  i toa:

<>File,Edit,View,Insert,Format,Tools,Draws,Dimension,Modify,Windows,Help

Vo niv se sodr`ani site mo`ni opcii,komandi,osobini na programata.

Vo idnina mnogu ~esto }e se sre}avame so niv.

-Standardni alatki (Standard toolbar) e osnovniot bar na AutoCad-ot. Vo nego se sodr`ani osnovnite raboti za izrabotka na eden crte`, kako na primer: opciite za snimawe na crte`, pe~atewe, otvarawe, zumirawe i odzumirawe itn. Vakvi barovi ima pove}e i tie korisnikot sam si gi definira.

-Osobini na objektite(Object properties). Ovde se definirani site osobini na objektite na crte`ot kako na primer: debelina na linija, vid na linija, boja, povr{ina i drugi  osobini na eden crte`. Ovie osobini nie odnapred gi definirame za da mo`eme da imame pogolema preglednost na niv. Site osobini si imaat svoi imiwa i tuka se popularno nare~eni layers ili sloevi.

-Koordinaten sistem. Ovde se gleda postavenosta na kordinatniot sistem na crte`ot. Crte`ot {to e na slikata se raboti vo Dekartov koordinaten sistem kade {to x i y se postaveni pod 90 stepeni. Toj mo`e da se menuva i postavuva bilo kade i pod bilo koj agol  vo odnos na crta~ot.

-Prostor za crtawe. Ovoj prostor e celiot bel odnosno crn prostor. Toj mo`e da se namesti vo zavisnost od crta~ot kako saka da ja definira rabotnata okolina.

-Komandna linija (command line). Vo  ovaa linija se ispi{uvaat site komandi za AutoCad. Tie ne se promeneti i funkcioniraat istite okolu 15 godini. Komandite gi zamenuvaat site opcii povikani od pa|a~koto meni ili toolbar-ovite. Ovde se ispi{uvaat i vrednostite na aglite , koordinatite i sl.

-Statusna linija (status line). Vo ovaa  linija ni se dadeni vo leviot agol kordinatite na kursorot na mouse-ot kako i mo`nostite za crtawe so ili bez mre`a menuvawe na koordinatnite sistemi i sl.

 

 

Podesuvawe na sloevi-povr{ini Layers

Naredba Layer

 

Rabotnite povr{ini(Layers) ja imaat ulogata na sloevo crtawe koe ovozmo`uva pogolema preglednost,razbirawe i snao|awe pri crtawe na  crte`ot. Ako pri ra~noto crtawe predhodno sme koristele paust hartii ili folii ovaa uloga vo AutoCAD ja imaat Layers. Niv pred da po~neme bilo {to da rabotime potrebno ni e da gi definirame. Mora da se naglasi deka za razli~en proekt odnosno za razli~na oblast (grade`nistvo, arhitektura, zemjodestvo, ma{instvo) koristime razli~no definirani povr{ini. Zatoa pri sekoj nov proekt ja podesuvame rabotnata okolina odnosno gi podesuvame Layer-ite.  Za da go storime toa potrebnoi ni e da go otpovikame Layer Properties Manager i toa mo`eme da go storime so pi{uvawe na naredbata layer vo komandnata linija ili da go otpovikame preku kop~eto od Object Properties alatnikot. Na slednive sliki vi se pretstaveni dvata na~ina na otpovikuvawe na Layer Properties Manager prozorecot.

Sledno {to treba da vi se pojavi e Object Layer Manager na koj se definiraat rabotnite sloevi(povr{ini). Izgledot na prozorecot i detalno objasnuvawe vi e pretstaven na slikata, a na~inot na kreirawe na sloevite }e go objasnime podole.

Za da sozdademe nov layer  klikame na kop~eto New {to }e vi se pojavi nov tekst vo rabotnata bela povr{ina so default ime “Layer *”. Nie gi menuvame imniwata vedna{ so vnesuvawe na ime vo TextBox-ot “Name”  vo Details podprozorecot(se pojavuva so klikawe na kop~eto Show Details na prozorecot Object Layer Manager) i mu go davame imeto na layer-ot sprema funkcijata koja treba da ja vr{i(Pr. Pomohen- za crtawe na pomo{ni liniii). Potoa ja izbirame bojata so izbirawe na “Color” kade vo ListBox-ot ja ibirame sakanata boja. Ako sakanata boja ne e vo ListBox-ot toga{ klikajki na “Color” na gornata detalna lista za Layer-i. I so ovaa }e vi se pojavi prozorot “Select Color” kade ja izbirame sakanata boja (sl.) Izbirajki vo “Linetype” menito }e go definirame tipot na linijata koj }e go koristi toj Layer. Ovde se definirani vidovite na linii(isprekinati, kontuonirani, to~kesti...) a izgledot na przorecot “Select Linetype” e kako na slikata. Ovde imame nekolku ve}e izbrani linii no ako sakanata linija nee vo listata ja povikuvame  detalnata lista so  pritiskawe na kop~eto “Load” (sl).

Ovde }e ni se pojavi “Load or Reload Linetype” prozorecot kade {to imame detalna lista na linii kade ni se objasnati i e daden ni e standardot.

A so otpovikuvawe na “LineWeight” se pojavuva LineWeight prozorecot kade se definiraat debelinite na liniite. Izgledot na prozorecot e prikazan na slikata (sl)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Nie re{ivme da vi gi nametneme osnovnite povr{ini koj po nepi{ano pravilo se koristat naj~estovo ma{instvoto. Tie se slednive sloevi:”0”,”Konturi”,”Koti”,”Nevidlivi”,”Oski”,”Pomoshen”,”Ramka”,”Shtrafura”.

 

 

 

 

 

Paleti so Alatki

 

 

Paletite so alatki vo AutoCad ni ovozmo`uvaat polesno da gi otpovikuvame naredbite i funkciite za crtawe.

        Paletite so alatki koi najmnogu }e gi koristime se gledaat na odnapred definiraniot prozor na Auto CAD. Ostanatite naredbi ni se na raspolagawe no tie ne se gledaat se dodeka ne gi povikame.

 

        Tie se podeleni vo nekolku grupi i spored nivnata namena se rasporedeni. Tie se otpovikuvaat vo View manu-to vo Toolbars (vidi slika). Vo ovoj dialog manu se nao|aat site paleti so alatki koi se aktivni i neaktivni ({tiklirani i ne{tiklirani). Ne{tikliranite se nevidlivi i so nivno {tiklirawe tie se aktiviraat odnosno se pojavuvaat no so neodredena mestopolo`ba. Eve go spisokot na site paleti so alatki:

       -3D Orbits, Dimension, Draw, Inquiry, Insert, Layouts, Modify, Modify II, Object Properties, Object Snap, Refedit, Reference, Render, Shade, Solids, Solids Editing, Standard toolbar, Surfaces, UCS, UCS II, Viewports, Web, Zoom.

       -Standardniot bar e osnoven alatnik koj e aktiviran i standarden . . Vo nego se soodr`ani site osnovni naredbi i alatki za rabota.

 

Obla~e na paletata na alatkite

 

        Paletite na alatkite na Auto CAD se sostaveni od alatki koi konkretno gi objasnuvaat naredbite. Za da razbereme kakov e alatot koj }e go koristime dovolno poka`uva grafi~kiot simbol na toj alat. Za polesno razbirawe na sekoj alat so poka`uvawe so kursorot se pojavuva obla~e vedna{ pod kursorot koj e vo vid na strelka ako go zadr`ime pod alatkata.    (sl.  )

        Najgolemiot del alatki ja aktiviraat naredbata so tipnuvawe so levata tipka na gluv~eto vrz alatkata , dodeka ostanatite alatki go prika`uvaat zbirot na dodatnite alatki koi se odnesuvaat na alatot koj sme go odbrale. Ovoj zbir na dodatni alatki se vika meni na paletite na alatkite.

 

Alatkite koi imaat meni mo`eme da gi prepoznaeme po toa {to tie imaat strelki na nivnata desna strana. ( Sl. View/Zoom /. . . .)

  

     Paletite na alatki kaj Auto CAD se podvi`ni. Mo`eme da gi pomestime sekade vo prozorot na Auto CAD. Naj~esto gi postavuvame gore ili strani~no taka da ne napravat golemo stesnuvawe na prostorot za crtawe.

        Za pomestuvawe na  paletata so alatki Modify }e ja napravime slednata ve`ba:

        1)- ]e go pomestime kursorot vo oblik na strelka vo gorniot del na paletata Modify.

         2)- ]e pritisneme na levata tipka na gluv~eto i }e ja zadr`ime pritisnata. Bojata na konturnite linii na pravoagolnikot na paletata }e se promeni .

        3)- Dr`ete ja levata tipka na gluv~eto pritisnata i vle~ete ja paletata zaedno so kursorot vo sakanata polo`ba na prozorot.

        4) - Koga }e se najde paletata vo sakanata polo`ba okolu crte`ot ,otpu{tete ja tipkata i paletata }e ja promeni svojata mestopolo`ba.

        Sekoja paleta mo`e da se otstrani od osnovniot prozor na Auto CAD so kliknuvawe na znakot x. No isto taka istata paleta ili bilo koja druga mo`e da se pojavi na ekranot so povikuvawe na  View/Toolbars i so {tiklirawe na paletata koja ja povikuvame.

        Vtoriot na~in na povikuvawe na paletata na ekranot e so kliknuvawe so desnata tipka na gluv~eto vrz bilo koja paleta so alatki. ]e se pojavi listata na paletite so alatki Toolbars (vidi sl . ) So {tiklirawe na baranata paleta taa }e se pojavi na ekranot.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Detalen opis na po~etniot prozorec vo AutoCad 2000

 

 

 

Na slikata koja e  prika`ana se gledaat imiwata na site kop~iwa. Za sekoj od niv ke sledi detalno objasnuvawe

Standardniot bar e osnoven i vo nego e inplementirana osnovata za rabota vo AutoCad 2000. Tuka se osnovnite ikoni koi se standardni za sekoj aplikativen program vo Windows-ot. Dvi`ej}i se od levo kon desno }e po~neme da gi objasnuvame  ikonite. Prvata ikona e za kreirawe nov crte` a ovde na slikata e odbele`ana kako "Za otvarawe nov prozorec". Vtorata e za otpovikuvawe na ve}e postoe~ki crte` od pomo{nata memorija ili perifernite uredi ("Otvarawe na ve}e postoe~ki uredi"). Za snimawe na crte`ot se koristi ikonata Save As... ("Snimi go crte`ot"). Za kopirawe, se~ewe i premestuva na ve}e kopiranoto se koristat standardnite kop~iwata (Copy,Cut, Paste).Kop~iwata Undo i Redo gi imaat funkciite "Vrati go posledniot poteg" i "odi poteg nanapred".

Kako nestandarni naredbi se pojavuvaat naredbite od podpaletata na naredbi "Opcii za povrzuvawe i crtawe na linii" koja ni ovozmo`uva polesno iscrtuvawe na linii. So ovie alatki }e mo`eme da iscrtame linija to~no do krajot na drugata, da prodo`ime linija, da pronajdeme centar na krug, dopirni to~ki  kako i iscrtuvawe na tangenti na kru`nica. Site ovie opcii se to~ni i precizni . Podetalen opis na sekoja od niv e dadena na crte`ot.

Ako sakame da povrzeme dve to~ki so linija pri {to nesakame da gi bele`ime kako to~ki ja koristime Temporary tracking point("Postavuvawe na privremeni to~ki koi mo`eme podocna da gi povrzeme"). Ako sakame da nacrtame normala na linija ja koristime

Snap From-Nadgradba na linijata so privremena referentna to~ka.

Snap to Endpoint-gi pronao|a kraevite na linijata so {to ni e olesneto nadodavawe na linija.Izgledot na simbolot {to gi ozna~uva kraevite na edna linija izglea vaka:

Snap to Midpoint-Pronao|awe na sredina na linija, ni olesnuva za crtawe na normali, oski  i sl. Izgledot na simbolot {to gi ozna~uva sredna to~ka na edna linija izgleda vaka:

Snap to Intersection-Pronao|a to~ki na vkrstuvawe. Ovde mo`me da pronajdeme prese~ni to~ki ili to~ki na vkrstuvawe na dve ili pove}e pravi. Izgledot na simbolot {to gi ozna~uva to~ka na vkrstuvawe na dve ili pove}e pravi na edna linija izgleda vaka:

Snap to Apparen Intersection-Pronao|a prividno vkrstuvawe(se~ewe) na dva objekta. Izgledot na simbolot {to gi ozna~uva to~ka na prividno vkrstuvawe na dve objekta izgleda vaka:

Snap to Extension-Prividno {irewe na kru`en ise~ok ili linija ni ovozmo`uva pomo{ni linii da vle~eme kako bi iscrtale drugi linii. Izgledot na simbolot {to gi ozna~uva to~ka na prividnoto {irewe na kru`eniot ise~ok izgleda vaka:

Snap to Center-Pronao|awe na centar na kru`en ise~ok ili krug. So ovaa e ovozmo`eno pronao|awe na centar na kru`nica ili kru`en ise~ok  i ni se olesnuva crtaweto na radiusi,dijamteri ili drugi krugovi(so ist centar). Simbolot za pronao|awe na centar na kru`nica ili kru`en ise`ok izgleda vaka:

Snap to Quadrant-Pronao|awe na krajni to~ki na kru`nica ili kru`en ise~ok. Ke ni ja olesni rabotata pri crtawe na tangenti na kru`nicata , crtawe na zalepena kru`nica ili crtawe na vpi{ana ili opi{ana. Simbol za pronao|awe na krajni to~ki na kru`nica ili kru`en ise~ok izgleda vaka:

Snap to Tangent-Pronao|awe na to~ka na dopirawe na tangenta so kru`nica. Ovozmo`uva polesno crtawe na tangenti na kru`nica i kru`nici.Simbolot za Snap to tangent izgleda vaka:

Snap to Perpendicular-Pronao|awe to~ka od linija koj bi gi spoila liniite pod prav agol. Negoviot simbol za pronao|awe na to~ka za iscrtuvawe na linija pod prav agol e:

Snap to Parallel-Pronao|a pozicija za iscrtuvawe na paralelni linii. Simbolot na Snap to Parallel e:

Snap to Node-Pronao|a na to~ki  na crte`ot. Pomaga koga imame ve}e zadadeno to~ka so koordinati a na crte`ot nemo`eme da ja pronajdeme. Simbolot za “Snap to Node” izgleda vaka:

Snap to Nearest-Pronao|awe na najbliski to~ki, linii, krugovi, kru`ni ise~oci i sl. Simbolot koga ja koristime ovaa alatka izgleda vaka:

     Snap to None-Isklu~uvawe na site Snap.

     Object Snap Settings-Ovaa alatka ja otpovikuva podesuvaweto na avtomatskoto vklu~uvawe na ve}e podeseni Snap opcii-Drafting Settings (gore navedenite), koj mo`at da se aktiviraat odnosno deaktiviraat so pomo{ na kop~e od tastatura(F3,F11,F10).

 

Podesuvawe na Drafting Settings.

 

Opcijata Drafting Settings ni ovozmo`uva avtomatsko vklu~uvawe na ve}e definiranite Snap opcii za aktivirawe preku kop~iwa od tastaturata.

Na slikata jasno se gledaat simbolite koj vo gorniot tekst gi objasnivme. So {tiklirawe se aktivni odnosno ne{tikliranite se neaktivni. Ovde isto se definira i aktivirawe na opcijata preku tastatura, vo slu~ajot “Object Snap On (F3)”. Ovaa opcija }e ni ja olesni rabotata pri crtaweto.  Kako konkreten primer na (slikata br.) se gleda crtawe na objekti so pomo{ na “Drafting Settings”

 

 

 

 

 

 

Distance

 

Vo standardniot toolbar go zabele`avte prisustvoto na edna ikona koja izgleda vaka     .   Pod nea imame paleta od grupa alatki za odreduvawe na koordinatna pozicija na to~ka, linija ili za odreduvawe na distanca-odale~enost od to~ka do to~ka, linija do linija ili objekt do objekt. Zna~i ovaa e tipi~na edna na{a linejka koja vo digitalna foma }e ni pomaga pri merewe na dol`ini. Na slednata slika datalno vi e objasnet ovoj alatnik.

 

 

 

 

 

 

Drawing toolbar

 

Drawting toolbar e najva`niot alatnik po standardniot alatnik bez koj crtaweto bi bilo mnogu pote{ko.  Vo nego se smesteni site osnovni alatki potrebni za da mo`eme da nacrtame nekoj crte`. Ovde spagaat alatkite za crtawe : Line, Construction Line, Multiline, Polyline, Polygon, Renctagle, Arc, Circle, Spline, Ellipse, Insert Block (External Reference, Image, Inport, Ole Object), Make Block, Point,  Hatch, Region, Multiline text.

Ovoj toolbar vo drugite podglavja }e ni bide detalno objasnet a vo ovaa podglavje }e vi ja prika`eme detalnata slika so objasnuvawe za sekoj od alatkite.

 

 

 

Modify toolbar

 

 

Alatkite od ovoj alatnik }e ni koristat najmnogu za doteruvawe na objektite koi predhodno sme gi nacrtale. So ovie alatki koi se eden vid osnovni pomagala }e mo`eme : da iskopirame, da izbri{eme, da go sozdademe  efektot ogledalo, da premestime, rotirame i sl. Site ovie funkcii pri kreiraweto na objektite }e gi najdete so koristewe na ovoj toolbar. Na (slikata br) detalno vi e prika`an alatnikot i za sekoja alatka  ima kratko objasnuvawe.

 

UCS toolbar

 

Korisni~kiot koordinaten sistem ili User Coordinate System ni ovozmo`uva izbor na koordinatni sistemi koj se definirani ili koj korisnikot treba da gi definira. Se otpovikuvaat ednostavno preku naredbata UCS koja treba da ja vpi{eme vo komandnata linija ili preku klikawe na edna od ikonite koj se nao|a na standardniot toolbar. So koordinacija so klikawe ili vnesuvawe na koordinati vo komandnata linija se definiraat UCS sistemot vo koj }e rabotime. Najnapred treba da naglasime deka postojat  nekolku na~ina na postavuvawe na UCS sistemot a koordinatniot sistem najlesno }e go dobieme preku naredbata UCS. Na komandnata linija }e vi se pojavi slednata linija:

Current ucs name:  *WORLD*

Enter an option [New/Move/orthoGraphic/Prev/Restore/Save/Del/Apply/?/World]-Ovde dobro se sogleduva deka tekovniot koordinaten sistem so koj rabotime e “svetski” a  kako opcii za izbirawe ni se dadeni:New, Move, orthoGraphic, Prev, Restore, Save, Del, Apply, World.

 

 

 

View point toolbar

Za polesna koordinacija pri crtawe na crte`ite me|u najva`nite toolbar-i koj se nao|a kako podalatnik na standarniot e View point. Ova e olesnuvawe pri crtaweto na solid modelite. Tuka se dadeni standardnite pogledi koi gi znaeme vo tehni~koto crtawe: od gore, dole, levo, desno, preden, zaden, jugo-zapaden, jugo-isto~en, severo-isto~en, severo-zapaden i pogled od kamera

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

[trafura [Bhatch and Hatch]

 

 

Edna od najva`nite raboti pri tehni~koto crtawe vo ma{instvoto e {trafurata. Toa ni ovozmo`uva olesneto sva}awe na 2 dimenzioniot crte` i negovite preseci. [trafurata vo AutoCAD 2000 e dosta ednostavna i mo`e da se otpovika preku naredbite hatch i bhatch ili pak preku ikonata       koja se nao|a vo alatnikot Draw. Slednoto {to }e vi se pojavi e prozorecot “Bondary Hatch” preku koj se podesuvaat parametrite za {trafirawe na del od crte`ot. Najosnovni parametri vakvi se:agolot, rastojanie od linija do linija, tip na {trafura, na~in na izbirawe na okolina- objekt za {trafirawe. Izgledot na prozorecot e kako na slikata:

Vo tipovi-“Type” na {trafirawe ima 3 opcii i toa:”Predefined”,”User Defined”,”Custom”. Nie sekoga{ }e ja izbereme opcijata “Predefined”.

Dodeka vo modelot odnosno stilot na {trafirawe-“Pattern” od pove}e opcii standardizirani za rabota izbirame “ANSI 31”,a dodeka za vidot na {tafurata(liniite) –“Swatch”  izbirame {trafura kako {to e na slikata koja e standardna za prikaz na presek za ma{inski del odnosno presek na metal. Vo agolot-“Angle” izbiramea dodeka vo listata za razdale~enost od linija do linija-“Scale” izbirame:15. “Scale” e razli~na i sekoga{ zavisi od goleminata na crte`ot vo primerot vo koj nie go razgleduvame se raboti za format A3 i pogolema prglednost postavuvame pogolemi vrednosti bidejki nekoj ploteri nemo`a da ispe~atat pomala razdale~enost na linii. Vo opcijata za izbor “Composition” imame: Associative i Nonassociative. Associative –gi sledi promenite na granicata na {trafirawe, a Nonassociative ne gi prati istite. So izbirawe za izbor na to~ka od objekt za {trafirawe -”Pick Points”      ni se ovozmo`uva lesno {tafirawe na zatvorena povr{ina so ednostavno klikawe na zatvorenata povr{ina odnosno na pove}e povr{ini. Sega pritiskame  i ni se vra}a prvobitniot prozorec pritiskame OK i objektite se {trafirani.

Ako ni treba {trafirawe na odredana nezatvorena i necelosno definiran objek ili okolina izbirame rabota so “Select Object”      . Na slednata slika :

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Ja izbirame linijata od oblasta koja sakame da ja {trafirame i taa }e izgleda kako na slednata slika:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Go selektirame delot za {trafirawe i pritiskame  i ni se pojavuva predhodno objasnetito prozorec “Bondary Hatch” i ja pravime istata postapka postapkata .

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Dimenzionirawe

 

Kotnite stilovi se osoven na~in za kontrola na izgledot na kotite. So izgradbata na kotni stilovi, precizno go definirame izgledot na kotite na crte`ot. Toa zna~i deka razmerot na kotata, vrstite na strelkite, dali ke se gledaat kotnite linii ili ne, i koj bi bile tie.

Vo AutoCAD kotnite liniii se kontroliraat preku promenlivite “Dimension Variable”. Tie promeni mo`at da se kontroliraat na dva na~ina preku DDIM Simension Style, ili da gi zadavate vrednostite preku komandna linija.

 

 

 

 

 

 

Pe~atewe na crte`ite(ploting)

 

Za da ispe~atime nekoj crte` potrebno e da se znaat nekoi osnovni raboti vo vrska so pe~ateweto. Najprvo treba da se znae {to }e se pe~ati. Ako crte`ot nema definirani debelini ili boi ne o~ekuvajte tie da vi se prika`at na hartija. So pomo{ na layers-ite kako {to predhodno prika`avme  se definirani debelinata, vidot i bojata na liniite. Vtor ~ekor e da se otpovika naredbata za plotirawe(pe~atewe na crte`i/pe~atewe na golemi formati)- plot kade {to se definirani osnovnite parametri na pe~ateweto na crte`ot(konfigurirawe na ploterot, na~inot na pe~atewe, dimenzii, format na list i sl.). Pe~ateweto mo`eme da go otpovikame so pomo{ na naredbata plot, preku ikonata           vo standardniot alatnik     (standar toolbar) ili preku pa|a~koto meni file. Na ekranot }e vi se pojavi prozorecot Plot ~ij izgled e kako na (slikata br.)

 

Vo paga~kata lista za izbirawe na ploteri “Ploter Configuration” go izbirame ploterot koj ni e instaliran vo operativniot sistem. Vo na{iot primer se raboti za ploterot “Epson Stylus COLOR 1520 ESC/P2” za da go podesime(na~in na pe~atewe, koristewe boi i nejzinata koli~ina) go pritiskame kop~eto “Properties” kade }e gi podesime parametrite na na{iot ploter. Mora da se napomene deka za sekoj pe~ata~  podesuvawata se razli~ni  .Tuka }e go podesime na~inot na vle~eweto na listovite (izvorot), kvalitetot na pe~atewe (najdobar, sreden i ekonomi~en) i sekako dali }e se pe~ati vo boja ili crno i belo.

Da se vratime na Plot prozorecot i da go izbereme jazi~eto “Plot Settings” za definirawe podesuvaweto na plotiraweto. Tuka se izbira na koja golemina na hartija ke pe~atime, razmerot , {to od proektot }e pe~atime i sl. Na (slikata br) detalno vi se objasneti del od elementite na toj prozorec.

Od listata nie }e ja izbereme goleminata na formatot na pe~ateweto. Mora da se naglasi deka potrebno e da se znae ploterot koj format na pe~atewe go podr`uva i sekako goleminata na hartijata so koja raspolagame. Od listata mo`e da se vidi deka e se zastapeni skoro site mo`ni formati vo svetot koj se koristat. Nie naj~esto gi koristime formatite A2, A3 i A4 poradi dostapnosta na ovie formati na pe~ata~ite {to se koristat na makedonskiot pazar, {to ne zna~i deka ne mo`e  da se pe~ati i na pogolemi formati.